INTERVJU z Barut Lukom - Ljubljanski Dnevnik

»Naprej bi vas rad opozoril na dejstvo, da ne moremo Raeljanskega društva ali Mednarodnega Raeljanskega Gibanja imenovati kot 'največje zagovornike' kloniranja. Res je, da Rael že leta in leta govori o temu, da bo kloniranje na nek način človeka izenačilo z 'bogovi', a v raeljanskem kontekstu so 'bogovi' ljudje, kot mi, ki so prišli z nekega drugega planeta in na Zemlji ustvarili neke vrste 'rajski vrt' v katerem je nastal tudi človek, ki so ga 'bogovi' naredili po svoji podobi.

Kloniranje je samo po sebi kot literarna tema v znanstveno-fantastičnih romanih prisotna že skoraj celo stoletje. Človek si ne more zamisliti 'akta stvarjenja' človeškega bitja brez naravne oploditve in ženske maternice v kateri plod zraste in iz katere se rodi, drugače kot z 'znanstvenim postopkom', katerega uspešnost je lahko dokazana le z 'učinkovitim' postopkom kloniranja človeškega bitja.

Sedaj, znanstveniki celega sveta so razdeljeni v dva tabora: eni so 'ZA' in drugi so 'PROTI'… Kaj to pomeni?

Najprej, tisti, ki so proti kloniranju so povečini pripadniki tiste struje v znanosti, ki poleg dela na Univerzi in poučevanja evolucionistične teorije ob nedeljah prisostvujejo rimo-katoliškim obredom. Kredo teh obredov je sestavljen iz večih elementov in eden od teh je tudi ta, da je Vsemogočni Bog ustvaril človeka. Kako? Iz zemlje (blata, gline, jarine…), nato pa mu je vdihnil 'dušo', torej del sebe. Kaj si je lažje predstavljati, kaj je lažje dojeti, kaj je lažje narediti….

narediti podobico iz gline ter vanjo 'vdihniti dušo' ali z genetskim inženiringom klonirati človeško bitje iz genov nekega drugega bitja humanoidne rase'?

Kriteriji znanosti so podvrženi razumevanju, poznavanju, izkušnjam, ki so preverljive…. Kriteriji religije pa so podvrženi verovanju (in v našem primeru so to verovanja v stare hebrejske mite in legende, katerih izvor zlahka najdemo v mitih in legendah  drugih kultur in narodov)…

Današnji človek, ki živi v tem tako 'materialnem' 21. stoletju (in ga skoraj tretjino preživi 'virtualno') bo vse parabole in prispodobe iz hebrejske STARE ZAVEZE in krščanske NOVE ZAVEZE o stvarjenju človeka lažje in prej doumel, ko bodo razložene z besedami in izrazi z znanstvenega področja, kajti besede znanosti so konvencionalne in univerzalne, veljajo za ves planet, ne glede na obliko religije. Religija sama bi morala gojiti metodo znanosti za doseganje svojih ciljev, kajti religija je osebno notranje stanje posameznika.

Da je vsa stvar povezana z 'bio-etiko' nam sporočajo iz dneva v dan predstavniki 'uradnih znanstvenih krogov', torej nam razložijo tudi izvor te etike, ki je povezana z izvorom človeka, kot ga razlaga rimo-katoliška religija…

Isti bio-etični (življenjska etika, enostavneje) problemi nastanejo pri evtanaziji, abortusu, umetnemu oplojevanju, zaščitnih sredstvih proti zanositvi… skratka povsod, kjer nastanek in prekinitev življenja iščeta svojo individualno svobodo.

Tu bi rad opozoril, da zagovorniki PREPOVEDI znanstvenega kloniranja človeka, z razlago o nedotakljivosti individue zgrešijo namen, ko omenjajo klona, kot prisilno obujenega v življenje in pozabljajo na možnost, da človek sam sebi naroči klona, ki ga bo uporabil po smrti svojega telesa; seveda je tu upoštevana tretja faza klonacije: spomin iz možganov 'matrice' klona, ki bo shranjen v računalniku, kasneje ob telesni zrelosti klona pa enostavno 'vprogramiran v možgane' in je seveda 'takoimenovan duša' ali zlomljeno kopje v znanstveno teoloških disputih. Ta možnost upošteva dejstvo, da oba programa, tako človeški kot računalniški delujeta na elektro-magnetnem principu, torej sta kompatibilna.

Bralci lahko pripomnijo, da to deluje 'fantastično' in utopično, a kaj ko je zgodovina znanosti polna takšnih 'začudenj, nejeverja in prepovedi', ki so bile skozi srednji vek izražene preko mučilnih naprav in grmad. Inkvizicija je bila in je eden največjih 'kalilcev' znanosti, kajti skozi mračni srednji vek je znanost postavila temelje svoji lastni etiki, ki je temeljila na 'resnici za ceno življenja'. Giordano Bruno? Nikolaj Kopernik? Galileo Galilej? Še kdo?

Takrat, ko je resnica prepovedana, kot v primeru kloniranja, takrat je v igri pravica do resnice. Papež Janez Pavel II. lahko deli ustne ukore zaradi naravne človekove potrebe po spoznavanju sebe samega (in genetika to dejansko tudi JE, mikro-kozmični izvor človeka; astro-fizika pa uči o makro-kozmičnih okoliščinah, ki botrujejo pra-izvoru človeka), a vendar znanost gre dalje, kajti znanost je namenjena človeštvu, Vatikanska Cerkev pa le lastnim tradicijam in krščanski skupnosti (ki je pač zelo senzibilna v svojih verskih čustvih, ko je govora o avtorskih pravicah na človeško vrsto).

In da zaključim to misel, ne pozabimo da je 'Frankenstein' le literarna grozljivka mlade Shelleyeve, da so 'homunkulusi' srednjeveški genetski alkimistični poskusi, da je Huxleyev 'Krasni Novi Svet' le ena od prispodob Prihodnjega, da je 'Golem' del hebrejske folklore, da je egipčansko shranjevanje delov telesa lahko poskus ohranitve genov do prihoda Stvarnikov, da poznajo vsi miti in legende 'božansko stvaritev', ki so jo napisali 'stvarjeni', torej 'ljudje' in v vseh zgodbah je človek ustvarjen iz 'materije' a bog mu vdahne svojega 'duha' (dih), da je 'bog' človek, ki iz materije ustvari 'človeka' sebi enakega in mu vdahne svoj 'dih', torej zapis spomina 'matrice' iz računalnika, ki se v tem primeru enači z 'dušo', kajti v spominu so vse izkušnje, ves karakter, vsa čustva, ki so nastala v okoliščinah in z izkušnjo, ki je vedno individualna; znanstveno-fantastični pisatelji trdijo, da je v genih najti tudi spomin na naše Stvarnike, toda za potrditev tega spomina je potreben materialni dokaz, torej Stvarniki sami… a Stvarniki so naleteli na probleme že pri odpiranju Ambasade v katero bi prišli, če se svetovne Vlade ali Združeni Narodi dogovorijo in dopustijo možnost njihovega prihoda. 

Torej, RAEL postavlja kloniranje v konteks nastanka človeške vrste in nenazadnje v etično-moralni problem razlikovanja med 'božanskim' in 'človeškim'. Teza Raeljanov je, da bi se ljudje z znanstveno-tehnologijo, ki omogoča kloniranje človeka izenačili z 'bogovi'. Seveda je tu upoštevan razvoj in napredek skupne človeške zavesti, ki temelji na individualni zavesti (za slednjo bi lahko rekli, da je spoznanje univerzalne resnice (o Neskončno velikem in Neskončno majhnem) in doživljanje osebne svobode (doživljanje Večnega).

To je tudi filozofski teorem raeljanske religije VEČNEGA in NESKONČNEGA (velikega in majhnega).

ODGOVORI NA VPRAŠANJA:

1.) »Kje vse se že pojavlja kloniranje (rastlinstvo, živalstvo)?«

Po poslednjih dogodkih sodeč se kloniranje pojavlja že v vsakdanjem življenju. Res je, kloniranje se pojavlja, kot ste omenila, v zvezi z rastlinami kot ena najbolj realnih rešitev za problem 'svetovne lakote'. Ni težko pametovati s polnim želodcem o lakoti v svetu, vendar ne pozabimo, da medtem umirajo otroci s praznimi trebuščki: Naj se narodi raje združijo v skupni raziskavi, ki bo privedla do varnih postopkov izdelovanja genetsko obdelane hrane, naj se ne prepričujejo, da je umiranje od lakote del naravnega izbora. Napredna tehnologija omogoča realizacijo človeških sanj o 'zlati dobi' in ene od teh sanj so tudi 'hrana v izobilju'. Čeprav je v naslednji fazi razvoja tehnologije pričakovati naprave, kot so 'sintetizatorji' ki bodo iz osnovnih elementov (ali Mendelejevega prahu) sintetizirale katerokoli želeno obliko hrane ali pijače. Spomnite se na Pečjakovo pripoved »Drejček in trije Marsovčki«, kjer so Miš, Maš in Šaš pripovedovali, da na Marsu izdelujejo hrano iz kamenja…

Kloniranje živali je povezano predvsem z eksperimenti, ki naj bi tehnologijo kloniranja privedlo do 'varnega postopka', katerega bi uporabili pri kloniranju človeka. Vendar je kloniranje živali tudi povezano s svetovno prehrano in ostalimi vejami industrije (oblačila, obuvala, zdravila…in hrana za mesojedo večino svetovnega prebivalstva).

2.) »Kaj prinaša kloniranje, zakaj menite, da je tehnologija kloniranja koristna za človeštvo?«

Kloniranje prinaša napredek. Kloniranje je v nekem smislu 'večno življenje', če ga jemljemo kot sukcesijo teles, ki nosijo v sebi isti spomin, torej isto zavest. Vendar so faze kloniranja tiste, ki so prinesle največ koristnega za človeštvo: kloniranje organov, kloniranje tkiva, genetski inženirig, ki je sposoben odpraviti genetske okvare in s tem preprečiti rojevanje otrok s telesnimi in duševnimi okvarami (ali je to božja kazen, ki jo človek mora prenašati?), napredek človeštva iz nivoja 'verovanja' na nivo 'poznavanja', genialni umi, ki so zelo koristni za človeštvo, bodo lahko živeli dlje (če bodo sami tako želeli) in tako obogateni z kontinuirano izkušnjo še več pripomorejo k razcvetu človeške kulture in znanosti.
Tehnologija kloniranja je koristna za človeštvo, kajti ta tehnologija dejansko nosi s seboj še ostale faze znanstvenega razvoja, ki so privedla človeštvo do te stopnje, da je voljno in sposobno poskušati narediti ta poslednji korak, ki ga še loči od 'božanskega' (vsaj v teoretičnem smislu). Po drugi strani pa bo človeštvo, jutri, ko se prepriča v uspešnost kloniranja, sprejelo to dejstvo kot nekaj samo po sebi umevnega, tako kot vsako drugo znanstveno resnico, ki jo s pridom uporablja.

3.) »Kaj menite o kloniranju ljudi?«

Moje mnenje je že jasno izraženo v zgornjih odgovorih. A vendar bi vas želel opomniti na to, da je kloniranje tehnika, ki omogoča tudi stvarjene celega človeškega živega bitja. To bitje se lahko razvija kot svobodna individua, ki ima lahko živečo 'matrico', ta ista matrica pa lahko v svoj klon 'naloži' svoj spomin in tako ekzistira v dveh telesih.
Sedaj, starši, ki s pomočjo kloniranja dobijo otroka se odločijo za takšno dejanje prostovoljno. Za otroka, ki je tako rojen, ni razlike med naravnim rojstvom in kloniranjem. Njegova starša sta se odločila v obeh primerih.
Človek, ki sam sebi naredi klona je tudi deloval po svoji volji, torej znova ne moremo oporekati. V vsakem primeru je to svobodna odločitev, kot naravno rojevanje, razlikuje se le v tehnologiji.
Genetika na nek način oponaša naravni proces, kajti umetno ustvari pogoje, nastanek in razvoj, a končni produkt, človek, je isti, torej… če pomislimo še na odpravo genetskih okvar, bolezni in ostale 'škodljive dediščine' bi bilo primerno vsak poskus oploditve sprva genetsko preveriti in po potrebi 'popraviti' ter šele zatem vstaviti v maternico, seveda če si ženska tega želi.
Kloniranje ljudi ni končna faza razvoja človeške znanosti, je le ena od etap, ki prinaša določene koristi, kot smo prej omenili. Ob temu je potrebno razvijati človeško kulturo, zavest o skupnem planetu, ekologiji, problemih, ki pestijo današnjo civilizacijo: vojne, lakota, potrošništvo, onesnaževanje, energetski viri...

4.) »Verjamete, da imajo ljudje dušo? Imajo potem tudi kloni svojo dušo?«

Ali vi verjamete, da imate dušo, če vas smem vprašati? In verjamem, da lahko o tej duši govoriva ure in ure, a še vedno ne bova o njej povedala nič konkretnega: kaj je duša?
Raeljani, tako kot vsi ateisti, ne verjamemo v obstoj 'duše' kot jo razlaga monoteistična teološka doktrina. Za nas je 'duša' človeka zajeta v njegovih možganih, v njegovem 'spominu', kjer so zapisane vse izkušnje, podatki, znanje, doživetja čustev… skratka vse kar je bitje do trenutka ozaveščanja vsebine spomina vanj vtisnilo. Ta 'spomin' je omenjen tudi v tretji fazi kloniranja, kjer je spomin posnet na pomnilnik računalnika in kasneje prenesen v možgane novega klona s pomočjo digitalno-informatične tehnologije. Ta tretja faza naj bi v prenesenem pomenu klonu dala 'dušo'. Torej, ne verjamemo v dušo, je odgovor na prvo vprašanje, in 'da, tudi kloni imajo svojo dušo' je odgovor na drugo vprašanja. Upam, da bodo bralci znali sprejeti paradoksalnost takšnega humorja.

5.) »Kako  bi pojav človeških klonov vplival na naš materialni svet, saj verjamemo, da je človek neponovljiv?«

To o neponovljivosti človeškega sta rekla tudi prva starša, ki sta pri Clonaid-u vplačala kloniranje svojega otroka, in želela sta mu dati možnost, da se znova izrazi, kajti zaradi zdravniške napake je punčka prezgodaj umrla.
Znova vas moram opozoriti, da kloniranje nikoli ne bo masovni pojav, torej edini način reprodukcije človeške vrste. Kdor bo imel svoje otroke, bodisi klonirane ali po naravni poti, ne bo mogel klonirati sebe, kajti v otroke, ki jih bo kloniral s svojimi geni ne bo mogel vstaviti svojega spomina.
Kloniranje bo rezervirano predvsem za izjemne in pomembne ljudi. To izjemnost in pomembnost pa bo določalo njihovo delo za skupno dobro človeštva. Zakaj si ljudje vedno predstavljajo svet klonov kot svet številnih kopij, ki se pomešane ne razlikujejo več od svojih originalov? Kdor bi kloniral svoje telo in vanj vstavil svoj izvorni spomin, bi najbrž izvorno telo uspaval ali morda uničil, če je bilo preveč okvarjeno in postarano. V smislu številčnosti ljudi kloniranje ne more povečati števila svetovnega prebivalstva. Bolj ga povečujejo papeževi govori v Afriki, ko ljudem prepoveduje uporabo zaščitnih sredstev proti zanositvi in bije križarski boj proti abortusu v državah z najvišjo umrljivostjo otrok zaradi problema lakote in bolezni.

6.) »Se znanost sme ozirati na moralo?«

Po mojem mnenju je to stvar posameznika, znanstvenika. Mislim, da ob upoštevanju listine o 'Človeških Pravicah', ne more noben znanstvenik kršiti običajnih vsesplošnih demokratičnih norm, ki veljajo danes v večini držav tega sveta. Prva dolžnost vsakega znanstvenika je resnica in le resnica je znanstveni dokaz. Vsekakor pa mora znanost pri svojem delu in razvoju upoštevati ' individualne pravice posameznika', kot je to izraženo v primeru kloniranja. Ostane nam le še določiti, kje je meja med zavestjo živega bitja, ki ga ne smemo po veljavni zakonodaji ubiti, in med organizmom, ki še nima izražene svoje volje… seveda, to sem mislil v sarkastičnem pomenu, vendar dejansko ne morem razumeti trenutne gonje svetovne javnosti, ki je uperjena proti kloniranju človeka in še posebej proti Raeljanom, kot da smo mi izmislili kloniranje. Kot posledica tega se nato v javnosti slišijo izjave, da so 'RAELJANI NEVARNA SEKTA' (poudaril intervjuvanec).
Znanost se mora ozirati na moralo, kajti dožnost znanosti je, da s svojimi dokazi razkrinka lažno in licemersko moralo, če le-ta temelji na starih primitivnih verovanjih, ki nimajo z današnjo dobo in stanje človeštva nobene zveze več.

7.) »Kaj nas čaka v prihodnosti (čez 10, 100 let)?«

Lahko vas napotim na poslednjo RAELovo knjigo 'Za kloniranje človeka', ki jo imamo že tudi v slovenskem prevodu in jo lahko preko spletne strani Raeljanskega Društva tudi naročite. V tej knjigi so pretehtane skoraj vse možnosti razvoja človeštva od klonacije dalje. Če se človeštvo ne uniči z vojnami in onesnaževanjem, potem ga čaka 'zlata doba' ko bo s pomočjo znanosti in tehnologije človek lahko resnično 'užival sadove svoje dela' in se ne bo 'v potu svojega obraza mučil za vsakdanji kruh' in 'matere ne bodo več rojevale v mukah in bolečinah' in ljudje ne bodo več 'kaznovani s smrtjo in pozabo', temveč bo vsak odgovoren za svoja dejanja in edino merilo bo kreativnost in znanje, sposobnost prenesti vse več užitka in radosti za časa življenja.

8.) »Številni strokovnjaki opozarjajo, da so človeški kloni lahko prave pošasti, saj tehnologija kloniranja, po njihovem, še ni dovolj izdelana. Kako opravičujete možnost, da klonirani otroci postanejo tudi deformirani? Imamo pravico proizvajati take otroke?«

Naj ne zveni kot opravičilo za kloniranje, vendar se lahko ravno tako vprašamo naslednje: če obstaja način, da preverimo stanje medsebojne zveze kromosmov obeh staršev in tako preprečimo vsa obolenja in napake, ki iz te združitve izhajajo, ali imamo še vedno pravico rojevanja na 'naraven način' otroke, ki imajo genetske okvare, kateri smo imeli s pomočjo genetskega inženiringa možnost preprečiti? Ob takšnih in podobnih vprašanjih se lahko tudi sami prepričamo, da sta morala in etika dvorezni meč.
Nihče nima pravice proizvajati pošasti! Zato naj se vsi narodi združijo v skupni raziskavi o genetskem inženiringu, da bodo čimprej ustvarili 'varno' znanstveno tehnologijo, ki bo omogočila v prihodnosti človeštvu samemu sejati po neskončnih ozvezdjih seme življenja.
Torej, opravičila za 'deformiranost otrok' ni. In kot sem že omenil, s pomočjo genetskega inženiringa čimprej odpravimo rojevanje naravno rojenih 'pošasti', naj mi bo oproščeno, da se spuščam na nivo nasprotnikov kloniranja, a vendar, najbolj pomembno se mi zdi odpraviti rojevanje deformiranih otrok in otrok, ki imajo že v genih vsajeno bolezen, katera jih bo kasneje v življenju slej kot prej doletela.

9.) »Ljudje načeloma ne nasprotujejo kloniranju živali, rastlin ali določenih človeških organov. Zakaj menite, da je nasprotovanje do kloniranja celih ljudi tako močno?«

Najprej bi vas rad opozoril, da mnenje o dopustnosti sprejemanja kloniranja temelji na statističnih podatkih. Poleg tega, da so statistični podatki obdelani s strani vlad držav v katerih so zbrani, moramo upoštevati tudi kulturo in religije države o kateri je govora.
Druga plat nasprotovanja pa v celoti temelji na religijskih prepričanjih in trditvah, da je avtorska pravica za človeško vrsto neizpodbitno za vse večne čase podeljena vsemogočnemu, vseprisotnemu, vsevednemu bogu, ki z oblakov strmi navzdol na našo zemljico, ki plavi sredi neskončnega vesolja. To trditev omenjam  na hudomušen način zaradi trditve same. Človek verjame tistemu česar je sam sposoben. Le vernik verjame legendam in verjemite mi, nismo vsi verniki, še posebej bi rad poudaril, da nismo vsi verniki vatikanske rimo-katoliške cerkve in nismo vsi prepričani, da je Janez Pavel II. nezmotljiv, še posebej, ko ga danes gledamo starega, bolehnega in utrujenega, kako nam pridiga o tradicionalnih hebrejskih vrednotah izpred 3 000 let.
No, da ne bom zaključil ravno z Vatikansko ustanovo, bi rad dodal še nekaj drugega. Informirajmo ljudi z podatki, ki bodo podali pravo podobo o kloniranju, človeka. Podajmo ljudem zanesljive izsledke, ki bodo predstavljali 'varno tehnologijo' kloniranja človeka. Razložimo jim pomen vseh faz in celote kloniranja, ki jo prinaša v človeško preteklost (verovanja religij), sedanjost (znanstvena resnica naproti teološki dogmi) in prihodnost (ko bo človek sam ustvarjal življenje na daljnih planetih, kajti razvoj civilizacije predvideva ekspanzijo). In povem vam, da se bo procent razmerja zanesljivo prevesil, kajti človeška narava je, kot nam dokazuje zgodovina sama, tista, ki se širi, raste, spoznava in odkriva, in nenehno prekaša sama sebe, kajti posamezniki so tisti, ki želijo preseči skupno maso in s tem vedno znova pripomorejo k skupnemu razvoju človeštva.
Strah pred kloniranjem je lahko le strah pred neznanim. Vsak strah je porojen iz nepoznavanja. Takoj ko spoznamo njegove vzroke, strah izgine. Torej, takoj ko bodo dosegli varno tehnologijo kloniranja človeka, bo strah pred kloniranjem izginil, tako kot bo izginil strah pred nuklearno energijo takoj, ko bo izumljen postopek hladne fuzije in bo prenehala uporaba atomske energije v vojaške namene.
Problem človeštva ne tiči v kloniranju. Problem človeštva tiči v tradiciji, ki prevladuje in ne dopušča napredovanju, da se izrazi, ki ne dopušča posamezniku, da razmišlja s svojo glavo. Problem tiči v zastarelih in preživelih institucija ter posameznikih, ki ljubosumno in brezsramno preprečujejo človeštvu, da vstopi v 'zlato dobo' resničnega napredka kulture, etike, znanosti, tehnologije…. Skratka, da si človek sam ustvari svoj lastni raj, za katerega bo sam odgovoren in katerega bo zgradil s svojim lastnim 'spoznanjem o Dobrem in Zlem'.

INTERVJU – Tanja Dodig Sodnik – ljubljanski DNEVNIK

Barut Luka za Raeljansko Društvo Slovenije  

<--[ VRNI SE NAZAJ NA GLAVNO STRAN ]